V statijata problematikata na bălgarskite i češkite neosemantizmi se svărzva ot edna strana s projavite na inovacionni procesi i tendencii v oblastta na leksikata, a ot druga - s osobenostite na dve genetično blizki, no tipologično različni ezikovi sistemi. Pri săpostavkata se izhožda ot kvantitativnite danni, sădăržašti se v rečnicite na novite dumi.